HOMMAGE - ABBILDUNGEN VARIETÉ
1981 - 1988
Likovni izraz AV je zavestno odrekanje "navdihnjene" umeniške izpovedi... in je prepuščen centralnemu umetniškemu izrazu znotraj AV, glasbi". So zapisali o svojem umetniškem izrazu. Slike spominjajo na stilizirano jamsko siikarstvo, se pravi, da je slikanje podrejeno glazbi oz. skupnemu izhodišču projekta arhetipom.
Centralni likovni eksponat, nemara zaradi svoje drugačnosti, je bela židovska zvezda na črnem ozadju s pripisom: „AV manifestacija se konča z izhodiščem subjekta."
Zvezda (razstavišče Židovske sinagoge) in pa stavek sta očitno hotela odvzeti projektu, zaradi izbire prostora, vsak ideološki predznak, po drugi strani pa reči, da je projekt AV možen kjerkoli.
Tretji prostor pa je za razliko od ostalih dveh vseboval tudi barvne kompnnente, v obliki plakatov AV in pa dveh video prezentacij. Prostor je asociral na disco. In kaj ima disco opraviti z latentnostmi v človeku ler z ostalima dvema prostoroma?
Arhetip, ki govori skozi njega, je posebna oblika sodobne obrednosti, kot masovna brezobličnost v novi obliki.
Video pa se postavlja kot medij sedanjosti in bližnje prihodnosti, ki jemlje umetnosti vse tisto, za kar bi jo mnogi še vedno radi imeli, namreč hermetično ezoteričnost.
V Mariboru smo bili priča projektu, ki ga bo moral upoštevati vsakdo, ki bo morda poskušal vspostaviti alternativen kreativenodnos do sveta.
Teodor Lorenčič
V Mariboru je predstavila svoj projekt „konceptualna" skupina ABBILDUNGEN VARIETE (dalje v tekstu AV). Besedo „konceptualna" razumemo pogojno, ker označuje umetniško doganje v 60-ih letih, uporabljamo pa jo zato, ker se koncept in pa delovanje AV izmikata ožjim alternativnim označitvam kot so recimo: novi val, punk, post punk, punk jazz, ect.
Drugačnost imena skupine pa že a priori govori o njegovi nenaključnosti in hoče že na zunaj označiti delovanje skupine. Beseda ABBILDUNGEN v prevodu pomeni „podoba" in se je v zgodovini vezala na umetniško ustvarjanje, katerega predznak je bila ezoteričnost: toliko glede semantične vrednosii te besede, ki pa že sama po sebi ustvarja še zvočno sliko skozi dva trda B-ja in poglobljeni U.
Drugi del imena: VARIETE pa ima v bistvu nasproten naboj, ker označuje veliko bolj vsakdanje dogajanje od ezoterične umetnosti, ker računa z masovnostjo in je bilo že v svojih začetkih usmerjeno k „multimedialnosti'. Tu se tudi skriva želja AV, da bi pokril veliko več, kot pa je „samo" koncertna maniftstacija ali „samo" beseda in slika; in pa želja vreči umetnost s piedestala oziroma zariniti se v meščanski piedestal ezoteričnosti, jo narediti za masovno, ergo gre točno za to, za kar je šlo celotni rock kulturi (subkulturi).
Multimediatni projekt AV je bil predstavljen v treh prostorih. Tako, da je bil prvi namenjen pisani besedi kot mediju, ki v obliki aksiomov pojasnjje delovanje AV ter fotografiji; drugi je bil namenjen sliki, risbi in projekciji diapozitivov in tretji videu. Vsi prostori pa so bili ozvočeni z glasbo AV, ki je tudi središčni moment skupine, ter s člani skupine.
Če smo zgoraj citirani del aksioma izpostavili kot središčen, potem moramo zdaj ugotoviti, ali so vsi predstavljeni mediji potrditev tega izhodišča. Znotraj projekta AV si lahko postavimo vprašanje katere so tiste „latentnosti, ki so prisotne skozi celoten razvoj humane civilizacije, vrednost pa jim daje sedanjost in prihodnost."
Stavek kaže željo po univerzalnosti, se pravi, da njihovo sintezo ne zanimajo kategorije, kot je recimo nacionalnost, ampak enotnost človeštva, in n njih so te enotnosti arhetipi, to so tiste vseskozi prisotne latentnosi, ki jim daje vrednosti vsakokratna sedanjost in prihodnost.