Leonard Rubins Artist Statement

Digitalna tehnologija, ki je postala neizogibna v vseh sferah človekovega življenja, intenzivno posega tudi v likovno umetnost. Ustvarjalci jo vedno bolj izkoriščajo kot medij sam po sebi ali pa kot orodje za stvaritve tistih umetniških objektov, ki jih še vedno lahko poimenujemo stradicionalnimi izrazi slike, risbe, grafike in jim dodamo prefiks računalniške. Kadar ustvarjalec temeljito pozna tehnologijo in je hkrati nagnjen k eksperimentiranju, lahko odkrije plejado manipulacij in brezštevilne kombinacije, ki vodijo k najrazličnejšim izraznim oblikam. Včasih umetniška dela očitno razodevajo lastnosti, ki jih omogoča samo digitalni medij, njegov jezik in estetika, včasih pa so sledi tako subtilne, da izvedeno brez vpogleda v postopek stežka definiramo kot kompjutersko. Digitalna platforma omogoča tudi široko izrabo postopkov izdelave likovnih del. Ustvarjalcu omogoča, da izvirnemu delu doda neomejeno število istovetnih, enako kvalitetnih kopij, oziroma da ga multiplicira in mehanično reproducira terv različnih pojavnih oblikah širi po svetu.

Na razstavi v Galeriji Šivčeva hiša se Leonard Rubins predstavlja z računalniškimi grafikami oziroma deli v obliki digitalnega odtisi v omejeni, signirani in numerirani seriji velikih formatov ter z originalnimi slikami, izvedenimi v tehniki akvarela in zračnega čopiča. Pričujoča dela se manifestirajo kot svojevrsten spoj likovnih tehnik in medijev ter umetnikovih osebnih svetov. Avtor izhaja iz tistega koncepta umetnosti, ki povezuje tehnološki in izrazni vidik, kreativno-imaginativni in analitično-eksperimentalni pristop.

Slike, opredeljene kot ilustracije, so iz devedesetih let, torej iz tistega obdobja, ko avtorju pri njegovem umetniškem snovanju računalnik še ne predstavlja temeljnega orodja; so sad dolgega, samotnega in potrpežljivega dela. Zavzetost pri tem procesu se kondenzira v trajnih podobah, ki so nasičene z likovnimi in narativnimi elementi. Razkrivajo nam umetnika z docela osebnim, globoko meditativnim dojemanjem sveta.

Ko klasični manualni slikarski pristop nadomesti z računalniškim in razvije nove tehnike in postopke, ki vključujejo 3D grafiko, kolaž, montažo, fotografijo, se ob pogledu na izdelek - utopično, hiperrealistično podobo zazdi, da je v svojem umetniškem snovanju dosegel meje domišljijskega sveta. Gostota pripovedi in intenzivnost prizorov je kot živo, rastoče tkivo, ki ga narekuje z notranjim doživljanjem sprožena fantazija. Kozmične in zemeljske krajine, mali figuraini prizori, portreti, lastna podoba, fantastične živali in rastline, simboli, popularne ikone... se bodisi zgoščajo v vrtinčasta, energijska središča ali pa se, obratno, širijo in rastejo navzven. Alegorične, intimne zgodbe, so izpisane na mnogih kompozicijskih ravneh, v katerih se mešata racionalno in iracionalno, preteklost in sedanjost, elementi mita, pravljice, zgodovine, izmišljije.

Leonard Rubins v svojih meditativnih zapisih o ustvarjanju in umetnosti, med drugim, pravi: "... kadarkoli razmišlja in ustvarja, vedno odkriva ponavljajoče se spoznanje: kolažiranje iz svetov drugih, preneseno vnjegovo vzorčno - domišljijsko scenografijo. Možnost nepredvidljivih naključij, čeprav ne neskončnih. Edino vodilo mu je njegov jaz, ki se skozi proces dela naužije ustvarjalnega miru in obilja... Poustvarjati mu pomeni, osvojiti nov programski besednjak in priporočila koderjev. Ko snema, skenira, rendrira in se uri v natančni igri, ne improvizira. Prikazuje pa iluzijo v obliki osebnih verzij razlage digitalnega sveta. Ta iluzija se mu z svetlobno hitrostjo konstantno približuje. V fotonskem spoju med ustvarjalcen in opazovalcem ima - hvala Stvarniku - nešteto obrazov. V tej fuziji Rubins kolažira izgubljene fragmente vnovo celoto."

Drugačne slike Leonarda Rubinsa REŽISER LASTNE DOMIŠLIJE: od kombiniranih tehnik do računalniških grafik
September 1998	Aleksandra Kostić
Razstava drugačnih slik Leonarda Rubinsa je izjemno zanimiv izziv za publiko. V prvi vrsti zaradi neobičajnih vizualizacij v primerjavi z obstoječimi umetnostnimi smernicami figuralike na Slovenskem. Po vsebinski plati se prepleta intimna ikonografija s tradicionalno historično na nenavaden, originalen način. Po odzivu na mamljivo lepoto kiča, svojevoljnem citiranju zgodovine ter s fantastičnimi montažami je soroden Marku Jakšetu, po izpiljenem formalizmu pa je še najbližje Samu Lapajnetu, ki je eden najprepričljivejših umetnikov, ki ustvarjajo/slikajo na računalniku. Enigmatične zgodbe so eklektične mešanice krščanske ikonografije in tipologije dobrega (Madona, angeli, dobrodušne figure iz risank...) in zlega ' (hudiči, netopirji, kače, volkovi...) ter. njihovih pomenskih relativizacij skozi evokacijo arhetipov in alkimijskega spajanja nasprotnih polov. Vse to je tesno zlito z bogatim individualnim pomenjenjem sanj v preobloženih in bleščečih fantastičnih svetovih. Grafično in barvno kompleksne kozmične in zemeljske krajine ter vedute nebeških arhitektur so mestoma blizu nadrealističnim scenografijam tridesetih in štiridesetih let, obstoječim znanstvenofantastičnim stripom, ki uporabljajo za vedute manieristične stile, ali celo kuriozni ferrarski renesansi. Pogosta predloga so tudi motivi iz nararave. Rubinsova scenografija so natančno izdelane kulise, ki izginjajo v prostor v renesančnem horizontu. Rubins je režiser lastne domišljije, ko spaja raznorodne svetove v harmonično enega, in pri tem že iznajdeni in izdelani elementi niso ovira, da jih ne bi uporabil in prekvasil v svojo fantastično zgodbo. Njegovi svetovi so vedno mehki in sladkobni, z estetskimi korekturami strašnega, nikoli zares grozljivi, kot magična potopitev v sanje. Leonard Rubins neobremenjeno zamenjuje medije ali kombinira klasični slikarski manualni pristop s čopičem, fotografijo in kolaž ter jih dopolnjuje s programiranimi zmožnostmi računalnika'. Tudi v novem mediju je možno uporabiti fotografijo, kolažirati in intervenirati s slikarskimi efekti in dodatki. Čopič ali miška sta manualna vmesnika, ki nista osrednjega pomena; težnja, ki jo očividno izraza avtor, pa je uporabiti katerikoli medij, naj si bo to fotografija kolaž, akril, računalniška grafika ali kombinacije naštetih, toda medij ostane na nivoju medija - sredstva za dosego želenega učinka, kar pomeni, da medij ni samemu sebi namen. Mediji so za Rubinsa zgolj sredstvo za podajanje, vizualiziranje bogatega notranjega doživljanja, ali kot nove opcije možnega.
DOBA MIŠKE / The Computer Mouse Age
Marec 2009	Barbara Boltar
Digitalna tehnologija, ki je postala neizogibna v vseh sferah človekovega življenja, intenzivno posega tudi v likovno umetnost. Ustvarjalci jo vedno bolj izkoriščajo kot medij sam po sebi ali pa kot orodje za stvaritve tistih umetniških objektov, ki jih še vedno lahko poimenujemo stradicionalnimi izrazi slike, risbe, grafike in jim dodamo prefiks računalniške. Kadar ustvarjalec temeljito pozna tehnologijo in je hkrati nagnjen k eksperimentiranju, lahko odkrije plejado manipulacij in brezštevilne kombinacije, ki vodijo k najrazličnejšim izraznim oblikam. Včasih umetniška dela očitno razodevajo lastnosti, ki jih omogoča samo digitalni medij, njegov jezik in estetika, včasih pa so sledi tako subtilne, da izvedeno brez vpogleda v postopek stežka definiramo kot kompjutersko. Digitalna platforma omogoča tudi široko izrabo postopkov izdelave likovnih del. Ustvarjalcu omogoča, da izvirnemu delu doda neomejeno število istovetnih, enako kvalitetnih kopij, oziroma da ga multiplicira in mehanično reproducira terv različnih pojavnih oblikah širi po svetu. Na razstavi v Galeriji Šivčeva hiša se Leonard Rubins predstavlja z računalniškimi grafikami oziroma deli v obliki digitalnega odtisi v omejeni, signirani in numerirani seriji velikih formatov ter z originalnimi slikami, izvedenimi v tehniki akvarela in zračnega čopiča. Pričujoča dela se manifestirajo kot svojevrsten spoj likovnih tehnik in medijev ter umetnikovih osebnih svetov. Avtor izhaja iz tistega koncepta umetnosti, ki povezuje tehnološki in izrazni vidik, kreativno-imaginativni in analitično-eksperimentalni pristop. Slike, opredeljene kot ilustracije, so iz devedesetih let, torej iz tistega obdobja, ko avtorju pri njegovem umetniškem snovanju računalnik še ne predstavlja temeljnega orodja; so sad dolgega, samotnega in potrpežljivega dela. Zavzetost pri tem procesu se kondenzira v trajnih podobah, ki so nasičene z likovnimi in narativnimi elementi. Razkrivajo nam umetnika z docela osebnim, globoko meditativnim dojemanjem sveta. Ko klasični manualni slikarski pristop nadomesti z računalniškim in razvije nove tehnike in postopke, ki vključujejo 3D grafiko, kolaž, montažo, fotografijo, se ob pogledu na izdelek - utopično, hiperrealistično podobo zazdi, da je v svojem umetniškem snovanju dosegel meje domišljijskega sveta. Gostota pripovedi in intenzivnost prizorov je kot živo, rastoče tkivo, ki ga narekuje z notranjim doživljanjem sprožena fantazija. Kozmične in zemeljske krajine, mali figuraini prizori, portreti, lastna podoba, fantastične živali in rastline, simboli, popularne ikone... se bodisi zgoščajo v vrtinčasta, energijska središča ali pa se, obratno, širijo in rastejo navzven. Alegorične, intimne zgodbe, so izpisane na mnogih kompozicijskih ravneh, v katerih se mešata racionalno in iracionalno, preteklost in sedanjost, elementi mita, pravljice, zgodovine, izmišljije. Leonard Rubins v svojih meditativnih zapisih o ustvarjanju in umetnosti, med drugim, pravi: "... kadarkoli razmišlja in ustvarja, vedno odkriva ponavljajoče se spoznanje: kolažiranje iz svetov drugih, preneseno vnjegovo vzorčno - domišljijsko scenografijo. Možnost nepredvidljivih naključij, čeprav ne neskončnih. Edino vodilo mu je njegov jaz, ki se skozi proces dela naužije ustvarjalnega miru in obilja... Poustvarjati mu pomeni, osvojiti nov programski besednjak in priporočila koderjev. Ko snema, skenira, rendrira in se uri v natančni igri, ne improvizira. Prikazuje pa iluzijo v obliki osebnih verzij razlage digitalnega sveta. Ta iluzija se mu z svetlobno hitrostjo konstantno približuje. V fotonskem spoju med ustvarjalcen in opazovalcem ima - hvala Stvarniku - nešteto obrazov. V tej fuziji Rubins kolažira izgubljene fragmente vnovo celoto."