Prostor in čas v katerem Rubins prične ustvarjati pripovedi v slikah sega daleč v čas, ki obstaja le še kot meglen spomin. Obdoblje nerazumljenih strahov, pogumnih zamisli, neprizemljenega idealizma in hermetizma družbe, ki živi od totalitarizma...

Razprava o sleherniku - II.del.
Otroštvo preživi v utopičnem sistemu Slovanskih narodov, ki po desetletjih totalitarne vladavine ni prenesel duha časa. Kot latentno varovan pred možnostjo evolutivnega procesa, ki rezultira v osebnem razvoju altruističnih vrednot, le hermetično živi vsak dan, kot se ta sam po sebi ponuja.
Kmalu odkrije svojo prvo veliko odrešitev. Ljubezen do širnega sveta, onkraj, njemu tako znanega in varnega. Domišlijski vir je prihajal iz nekega novega sveta na zahodu. Živeč neposredno na meji dveh ideologij, je v ustvarjalnem entuziazmu spoznaval prednosti in slabosti svojega režima. Njegov režim je bil...rdeč, zahod pa...mavričen. Zasanjano bivanje na meji novega sveta je bilo neprestano tveganje in vpreganje. Ideologija režima v času vitalne mladosti, Rubinsu v veliki meri, trajno zaznamuje značaj.

Trpel je - kot izrazit individualist v kolektivnivnem eno-umju vrednot. Nerazumevan je bil - kot utopist, ki je gojil misli o novih časih in družbi globalnega brezmejnega sveta. Bil je Melanholičen - z idejo drugačnosti vklesano na čelu, pozneje že skoraj v mazohistični drži, klanjajoč se mogočnemu gospodarju, katerega kreacijo so vsi oboževali, istočasno pa kot mali ljudje - sleherniki, gojili prikrit cinizem do vsega drugačnega. Temu času gre tudi velika zasluga po razvoju kolektivne lenobe.
V silni tolažbi in čakanju boljših časov, se je v tistem obdobju mnogo pretvarjalo in namišljeno ustvarjalo - a žal, so tudi gospodarji, Rubinsa namišljeno dobro nagrajevali.
Pasivnost družbe je pustila pečat tudi na - takrat še Darkotu Senekoviču - Rubinsovo ustvarjanje. Skozi slike v mešani tehniki je prikazoval načrt odrešitve. Kot neprofesionalen in ljubiteljski umetnik, ki si služil kruh v neposredni proizvodnji, je lahko neobremenjeno in iskreno - čeprev samotno - gradil svoje zgodbe v slikah. Živel je v "Go West" sindromu. Dvajset let je doživljal trivialnost svojega časa neposredno in silovito. V relaciji, ljubezni - sovraštva in želje - zavisti. Doživljal je svobodo in dinamiko drugačnega in okorelost njegovega sveta.
Ambicije po prevladi Slovanskih režimov, so se sčasoma pričele rušiti. Nestvarne iluzije so se razblinjale. Skozi kaos vrednot in dvomov okoli vsega, kar se je do takrat počelo in verjelo, se ideologije in njihovi snovalci znova spreminjajo v trpke spomine.
Nato pa - le ideološko prenovljeni - množično zatekajoč se k najbližjim obalam, ki vabljivo ponujajo iluzorne, prozaične vsebine nove varnosti - najdejo svoje zatočišče pri njih, ki so jih v preteklosti tako vzvišeno prezirali.
A Rubinsu je ostal le Utopizem in temu je, v svojih delih, zvest še danes.